Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki želijo s svojim delom prispevati k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin (2. člen). Ker torej prostovoljstvo pomeni opravljanje dela v dobro drugih ali v splošno korist brez pričakovanja plačila oz. neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase, se kot prostovoljstvo ne štejejo dela, za katera se prejme plačilo ali nagrada; dela, ki niso v splošno družbeno korist; dela, za katera je glede na naravo dela potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi ali npr. volontersko pripravništvo (5. člen).
V členih od 7. do 9. so opredeljeni pojmi organiziranega prostovoljstva (prostovoljstvo, ki ga prostovoljka ali prostovoljec opravlja na organiziran način, v okviru nepridobitnih pravnih oseb zasebnega prava, ki so priglašene v vpisnik prostovoljskih organizacij, in ki traja najmanj 24 ur letno, v določenih primerih pa tudi pri osebah javnega ali zasebnega prava, ki opravljajo storitev javne službe), prostovoljske službe (organizirano prostovoljstvo v obsegu najmanj 20 ur tedensko in trajanju najmanj šest mesecev brez presledka) in prostovoljske organizacije (to so nepridobitne pravne osebe zasebnega prava, ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v splošno korist. Organizacije morajo biti priglašene v vpisnik prostovoljskih organizacij).
Za III. poglavjem, v katerem so urejena načela prostvoljstva, kot so npr. prepoved diskriminacije, varstvo uporabnikov prostovoljskega dela, prepoved izkoriščanja prostovoljcev ali nezdružljivost in brezplačnost prostovoljstva, so natančno opredeljeni pogoji opravljanja organiziranega prostovoljskega dela. To se lahko opravlja na podlagi sklenjenega dogovora (16. člen), za katerega je pisna oblika predvidena le v primerih, ko to zahteva prostovoljec ali v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino oziroma opravljanja prostovoljske službe. Zakon v 18. členu opredeljuje bistvene sestavine dogovora, pri sklepanju dogovora pa morajo prostovoljske organizacije upoštevati tudi omejitve glede največje tedenske delovne obremenitve, dnevnega in tedenskega počitka ter varstva počitka otrok, mlajših od 15 let, kot to določa zakon o delovnih razmerjih.
Prostovoljci bodo lahko o opravljenem prostovoljskem delu prejeli potrdilo – le to je dolžna izdati prostovoljska organizacija na zahtevo prostovoljca, vsebovati pa mora predvsem podatke o trajanju in količini opravljanega prostovoljskega dela, kratek opis prostovoljskega dela kot tudi navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali mentorstvom ali s prostovoljskim delom (24. člen).
V V. poglavju, v katerem so urejene pravice in obveznosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij, so taksativno naštete pravice, ki jih ima prostovoljec na podlagi zakona (sem sodi tudi pravica do učinkovitega varstva pravic idr.) ter obveznosti organizacij, ki se nanašajo na spoštovanje in zagotavljanje pravic prostovoljca. Z zakonom je posebej urejen status prostovoljca, če gre za brezposelno osebo, ki ima že pridobljene pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Taki osebi zaradi opravljanja prostovoljskega dela ne prenehajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so mu že bile priznane. Cilj takšne ureditve je vključevanje brezposelnih v prostovoljsko delo in s tem v aktivni del prebivalstva ter dvigovanje interesa mladih za vključevanje v prostovoljsko delo.
Če sta se prostovoljec in organizacija tako dogovorila, je prostovoljec upravičen do povračila stroškov, ki so mu nastali zaradi izvajanja prostovoljskega dela, kot so npr. potni stroški, stroški prehrane in nastanitve, bivanje v tujini ali nadomestila za uporabo lastnih sredstev (31. člen).
Med novostmi, ki jih uvaja zakon, je tudi poenotenje in sistematično vodenje evidenc o prostovoljcih in opravljenem prostovoljskem delu (23. člen). Prostovoljska organizacija mora voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsakega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela, določena pa je tudi vrsta podatkov, ki se morajo voditi v evidenci. Podatki se hranijo 10 let od zadnjega vpisa v evidencˇni list prostovoljca.
Organizacije, ki organizirajo in izvajajo prostovoljsko delo, se lahko vpišejo v vpisnik prostovoljskih organizacij (38. člen), s čimer so po eni strani zavezane evidentirati prostovoljce in letno poročati o številu opravljenih prostovoljskih ur, po drugi strani pa pridobijo pravico uveljavljanja prostovoljskega dela kot lastnega materialnega vložka pri razpisih, uveljavljanja stroškov vodenja prostovoljcev kot upravičenih stroškov programov in projektov. Dodatne ukrepe bo določila strategija spodbujanja prostovoljstva, ki mora biti sprejeta v treh letih od uveljavitve zakona.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
