Kolumne izbranega avtorja

V ponedeljek so Študijski center za narodno spravo, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v Štanjelu zaznamovali 23. avgust, vseevropski dan spomina na žrtve vseh treh totalitarnih režimov. Slovenija je edina članica Evropske unije, kjer smo ljudje v preteklem stoletju trpeli zaradi vseh treh totalitarnih režimov – fašizma, komunizma in nacizma.

Simboli v življenju posameznika in vsakokratni družbi pomenijo veliko. Simboli posameznega naroda pomenijo še veliko več. Pojavljajo se v različnih oblikah in na več načinov. Običajno so simboli prikazani kot predmeti in liki, ki predstavljajo določen pojem. Topografski napisi v slovenskem jeziku nevede simbolizirajo obstoj slovenskega jezika in slovenskega naroda. Zato tudi topografski napisi v slovenskem jeziku izven ozemljskih meja slovenske države na nek način simbolizirajo prisotnost slovenskega naroda na določenem geografskem področju in prenašajo sporočilo o njegovih kulturnih koreninah.

V današnjem vse bolj prepletenemu svetu si ljudje vse bolj želijo sami sprejemati najpomembnejše odločitve v svojem življenju. Mednje vsekakor sodi tudi rojstvo otroka. Do sedaj je v slovenski družbi veljalo pravilo, da starši nimajo pravice izbrati spola svojemu otroku. Ureditev je podobna tudi drugod po svetu.

Prisotnost razpel oziroma križev v javnih šolskih prostorih v zadnjih letih v večini evropskih držav buri duhove, tako državne in cerkvene, kot med običajnimi ljudmi. Le malo sodnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice najde takšen odmev v javnem prostoru evropskih držav, kot ga je odločitev v zadevi Lautsi v. Italija (Appl.no. 30814/06).

Da pridemo do srčike florentinskega bistva, se je potrebno iz turistično nagnetenih ulic preseliti v tiste mestne četrti, kjer Florentinci živijo vsakdanje življenje, neprizadeto ob tisočerih vzdihljajih obiskovalcev nad arhitekturnimi in pokrajinskimi lepotami največjega toskanskega mesta. V takšnem okolju se ponuja tudi čas za razmislek o nekaterih globljih vprašanjih, kot so na primer medsebojni odnosi med sosedskima narodoma in deželama ob obalah severnega Jadranskega morja. Z drugimi besedami, o odnosih  med italijansko in slovensko državo.

V jutranjih urah po uvodnih tekmah svetovnega nogometnega prvenstva je mednarodni skupnosti, malce severneje na afriškem kontintentu, v ugandski prestolnici Kampala, uspel veliki met, po katerem si bomo tudi lahko zapomnili letošnje leto. Po desetletjih nesoglasij, je prejšnjo soboto zgodaj zjutraj na prvi pregledni konferenci držav pogodbenic Rimskega statuta, sto enajst držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, končno našlo soglasje o pravni opredelitvi hudodelstva agresije. Z drugimi besedami, sodišče bo s pričetkom svoje pristojnosti čez sedem let lahko preganjalo fizične osebe, ki bodo storile hudodelstvo agresije.

V zadnjem mesecih se v slovenskem javnem prostoru kot tudi med večino slovenskih mednarodnih javnih pravnikov ustvarja enoumje, ki brez kritične distance sporoča, da naj bi bil Arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Hrvaško odličen iz vidika mednarodnega prava. Nekako vse skupaj spominja na protagoniste romana Slika Doriana Gray izpod peresa irskega pisatelja Oscarja Wilda, kjer Dorian Gray proda svojo dušo v zameno na večno mladost.

Na stezicah in ulicah Firenc ni mogoče opaziti veliko otrok. Ko se naključni sprehajalec premika skozi ozke florentinske ulice, le redkokdaj naleti na florentinske družine z mladimi otroci, kaj šele na večje skupine otrok. Tudi otroška igrišča in zelenice je vsaj v osrednjem delu potrebno iskati s povečevalnim steklom. Ko pa slučajno naletiš nanje, opaziš, da jih zasedejo prej brezdomci kot pa otroci z družinami. Tudi otroški vrtci se skrivajo nekje za renesančnimi fasadami impozantih mestnih vil. Domačini pripovedujejo, da slednje ni nič nenavadnega, ter da gre za pač zrelo mesto, ki je pisano na kožo življenju odraslih človeških bitij.

V poletnem času, ko pričenjajo množice obiskovalcev svoj »desant« na toskanska mesta, mesteca in vasice, obljubljena dežela ponuja dom obiskovalcem, ki so si v osrčju njenih mest in pokrajine, iz političnih in ekonomskih razlogov poiskali svoj drugi dom. Afriške priseljence se srečuje na vsakem koraku, v skoraj vsaki mestni četrti v Firencah, Livornu, Pisi in drugih toskanskih mestih. Kitajski in pakistanski priseljenci počasi zavzemajo Prato. Odkar sta Romunija in Bolgarija članici Evropske Unije, tudi število priseljencev iz teh držav silovito narašča.

V letu, ko se slovenska družba vse bolj spreminja v divji zahod, ko je bolj kot uresničevanje načela vladavine prava pomembno, kdo prej potegne pištolo in pritisne na sprožilec medsebojnega uničevanja, sta nujno potrebni beseda ali dve o prevzemanju odgovornosti. Družbene odgovornosti namreč.

V prejšnjem tednu je postala javno dostopna septembrska odločitev Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope (v nadaljevanju: Evropski odbor), ki je v zadevi Fédération européenne des Associations nationales travaillant avec les Sans-abri (FEANTSA) v. Slovenija ugotovil, da stanovanjska politika Republike Slovenije postavlja najemnike nekdanjih družbenih stanovanj v negotov položaj, ker jim ne zagotavlja učinkovitega uveljavljanja pravice do nastanitve. Evropski odbor ugotovil, da je Republika Slovenija inter alia kršila 1. in 3. odstavek 31. člena (pravica do nastanitve) Evropske socialne listine.

Ob množičnem propadanju in zapiranju nekoč gonilnih konjev slovenskega gospodarstva in zadnjih množičnih odpuščanjih, se zdi pravi čas zapisati besedo ali dve o normativni vrednosti tretjega poglavja slovenske ustave o gospodarskih in socialnih razmerjih, še posebej 66. člena ustave, ki govori o varstvu dela.

V današnjem času se zdi, da se skoraj nobena športna panoga ne more izogniti dopinškim škandalom. Tudi nogomet ni izjema. Med priljubljene debatne teme zimskih večerov domačinov v Firencah sodijo dogodki povezani z edinim florentinskim nogometnim prvoligašem, Fiorentino.

Evropsko sodišče za človekove pravice nadzoruje spoštovanje Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sedeminštiridesetih državah Sveta Evrope, ki jih Konvencija pravno zavezuje. V teh sedeminštiridesetih držav živi približno 800 milijonov ljudi. V letu 2008 je Evropsko sodišče prejelo 50.000 zahtev za obravnavo, pri čemer znaša trenutni sodni zaostanek okrog 115.000 nerešenih zadev.

Svetovna finančna kriza je bolj ali manj precej prizadela vse države. Vendar pa se je kriza izkazala še posebno pogubno za skupino ranljivih in politično nestabilnih držav v podsaharski Afriki. Tem državam so skupne nedelujoča institucionalna infrastruktura in prisotnost konfliktov. Kljub visoki gospodarski rasti v zadnjih petih letih, pa so te afriške države oslabile predvsem nihanje cen nafte in hrane. Za večino držav podsaharske Afrike je Evropska unija primarni donator, trgovinski partner, vir tujih neposrednih naložb in navsezadnje glavna migracijska destinacija.

V ponedeljek smo praznovali dvajsetletnico padca berlinskega zidu, ki poleg poljske okrogle mize zaznamuje začetek demokratičnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi. Pri nas bomo dvajsetletnico demokratičnih sprememb zabeležili šele aprila prihodnje leto, ko bo minilo dvajset let od prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev. Čeprav je bilo v dvajsetih oziroma devetnajstih letih od začetka demokratičnih sprememb veliko postorjenega, pa temno poglavje slovenske polpretekle zgodovine ostaja še naprej priprto.

Pravo je del družbe in družba je del prava, zato pravo v marsičem odraža slabosti in prednosti vsakokratne družbene plasti. Pravo in pravniški poklic sta od začetkov človeške civilizacije notranje povezana z delovanjem državnega oblastvenega aparata. Pravo in pravnike so v preteklosti pogosto zlorabljali za opravičevanje hudodelstev in drugih moralno sprevrženih dejanj oblasti, ki niso imela in nimajo nič skupnega z delovanjem pravne države in spoštovanjem temeljnih pravic.

Ministrstvo za lokalno samoupravo je v preteklem tednu javnosti predstavilo predlog zakona za razvojno podporo Prekmurju v obdobju med letoma 2010 in 2015. Zakon naj bi prinašal ukrepe za razvoj podjetništva in gospodarske konkurenčnosti v Prekmurju, saj naj bi preko davčnih olajšav ustvaril nekakšno davčno oazo, ki bi pritegnila gospodarske družbe, da preselijo svoj sedež v prekmursko regijo. Čeprav gre nekatere dele zakonskega predloga pozdraviti, se zdi, da bo predlog bolj kot navadnim ljudem koristil korporativnemu sektorju, kar pa je v nasprotju s poglavitnim ciljem zakona, ki naj omogoča - ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

V slovenskem javnem prostoru v zadnjih mesecih lahko zasledimo različne predloge in komentarje le-teh za spremembo Ustave RS. Čeprav so predlagatelji predstavili vrsto predlogov za spremembe in dopolnitev ustave, pa predlagane vsebine ne predvidevajo morebitnih sprememb v njenem drugem poglavju, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine.

Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo je v ponedeljek obsodilo nekdanjo tiskovno predstavnico glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, Florence Hartmann, na denarno kazen 7.000 evrov, ker naj bi javnosti razkrila dokumente zaupne narave. Hartmannova je javnosti razkrila poudarke iz zaupnih dokumentov Vrhovnega obrambnega sveta iz Beograda, ki se nanašajo na starejši odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, da zadrži zase nekatere ključne dokumente, ki dokazujejo neposredno odgovornost srbskega vojaškega vodstva za genocid v Srebrenici.

V poletnih mesecih se običajno v različnih športih vrstijo številna svetovna prvenstva. Tudi letošnje poletje ni bilo izjema, pri čemer sta bila glavne pozornosti deležna svetovno prvenstvo v plavanju v Rimu in svetovno prvenstvo v atletiki v Berlinu.

Eden od predlogov za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb v Sloveniji je priprava nacionalne strategije, ki bi določila poglavitne smernice za razvoj družbene odgovornosti v prihodnjih letih. Predlog je bil nemudoma pospremljen s prenekaterimi očitki, da država ne more omejevati svobodne podjetniške pobude in tržnega gospodarstva.

V Sloveniji se vse premalo govori o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, čeprav jo vse večje število družb postopoma vključuje v svoje delovanje in poslovanje. Pojem družbene odgovornosti od gospodarskih družb zahteva, da se bolj dejavno vključujejo v skrb za delovno in osebno zadovoljstvo zaposlenih, pa tudi v skrb za delovanje ožje in širše skupnosti.

Da so gospodarske družbe, predvsem transnacionalne, v nerazvitih državah tretjega sveta in tudi drugod, vsakodnevno vpletene v kršenje temeljnih človekovih pravic, ni kakšno posebno spoznanje. Bolj pomembno je, ali in na kakšen način nacionalni in mednarodni pravni redi ponujajo odgovore za uveljavljanje pravne odgovornosti družb za domnevne kršitve človekovih pravic.