Rohatinski vztraja: NLB na Hrvaškem, ko bo urejeno vprašanje varčevalcev

Kosorjeva je pred srečanjem napovedala, da se bosta z Rohatinskim danes pogovarjala o reševanju vprašanja starih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) - v luči njenega sobotnega srečanja s slovenskim premierom Borutom Pahorjem v Bohinju, na katerem naj bi bilo ravno to vprašanje ena glavnih tem.

Rohatinski je nato po pogovoru s premierko ocenil, da očitno na obeh straneh obstaja interes za rešitev problema varčevalcev. "Ko bo do rešitve prišlo, bo tudi HNB dala dovoljenje za Novo Ljubljansko banko (NLB) na Hrvaškem," je dejal. Dodal pa je še, da bo "NLB bo vrata za delo na Hrvaškem odprla samo rešitev problema starih deviznih vlog".

Ob tem Rohatinski ni želel ugibati, ali bo na srečanju Kosorjeve in Pahorja v Bohinju morda prišlo do kompromisa glede rešitve tega problema. "Kako se bo to vprašanje uredilo, se bosta v soboto pogovarjala Kosorjeva in Pahor v Bohinju," je dejal novinarjem.

Kot je spomnil guverner, je bil predlog slovenske vlade, da se vprašanje nekdanje LB uredi v skladu s sporazumom o nasledstvu na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS). Kot je dodal, omenjena pogajanja enkrat niso bila uspešna, vendar pa je možno poskusiti znova.

Za nadaljevanje pogajanj o nasledstvu je sicer potrebno soglasje vseh držav, ki so nastale po razpadu SFRJ. Rohatinski pa je spomnil tudi, da so si interesi Hrvaške in BiH, ko gre za vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB, zelo podobni.

Če pa nadaljevanje sukcesijskih pogajanj ne bo mogoče, Rohatinski meni, da je Hrvaška pripravljena tudi na določeno dvostransko rešitev s Slovenijo, seveda vedno ob zaščiti interesov hrvaških varčevalcev.

Glede možnosti, da bi se stare devizne vloge varčevalcev poplačale iz hrvaškega proračuna, pa je poudaril, da to ni bil predlog hrvaški vladi, ampak le tehnična možnost zgolj za primer, da noben od ostalih poskusov rešitve ne bi prinesel uspeha.

Po podatkih Rohatinskega je sicer po prevzemu 545 milijonov nekdanjih nemških mark v hrvaški javni dolg na deviznih knjižicah hrvaških varčevalcev LB ostalo 312 milijonov nemških mark. Kot je dejal, so bile povprečne letne obrestne mere desetodstotne, tako da ni težko izračunati, koliko denarja zahtevajo varčevalci.