V raziskavi, ki je zajela 27 držav EU, je sodelovalo tudi društvo za etičnost javnega delovanja Integriteta. Kot so sporočili iz društva, je raziskava ugotovila, da v mnogih državah EU dolgotrajni postopki predstavljajo resno oviro za učinkovito izvrševanje zakonodaje na področju preprečevanja korupcije. Pomanjkljivosti in pravne praznine v urejenosti zastaralnih rokov posameznih držav pa pogosto vodijo v nekaznovanost domnevnih storilcev, še ugotavlja raziskava.
Slovenija pa je glede zastaralnih rokov pri preiskovanju in pregonu korupcijskih kaznivih dejanj uvrščena v evropsko povprečje, saj na letni ravni zastara približno odstotek preiskav. A v društvu Integriteta opozarjajo, da je število zastaranih primerov korupcije lahko večje, kot jih predstavlja uradna statistika.
Pri ocenjevanju dejanskega stanja se namreč pojavlja problem pridobitve statističnih podatkov ter njihova relevantnost. Statistični podatki so razdrobljeni med različne državne organe in so v večji meri med seboj neprimerljivi. Prav tako Slovenija ne beleži statistike o številu primerov, ki zastarajo po vložitvi obtožnice.
