Kot danes poroča srbski časnik, je Albrightova dobila delež od 71 milijonov evrov, kolikor je bil po - kot kaže zdaj - napačni cenitvi nizozemske revizijske hiše KPMG vreden Ipko. Po najnovejših analizah slovenskega časnika Dnevnik je bil Ipko vreden 50 milijonov evrov, nekdanja uprava Telekoma Slovenije, ki sta jo vodila Bojan Dremelj in Dušan Mitič, pa je nekdanjim solastnikom Ipka, tudi Albrightovi, omogočila do 20 milijonov evrov dodatnega zaslužka. Kako je Albrightova prišla do deleža v Ipku, srbski časnik ne poroča.
Največji lastniki Ipka pred nakupom s strani Telekoma Slovenije so bili Akan Ismaili (15,50 odstotka), Bujar Musa (15,50 odstotka) in IPKO insitute (15 odstotkov). Albright Group je imela petodstotni lastniški delež v Ipku.
Telekom Slovenije je Ipko kupil pred skoraj petimi leti, v to kosovsko družbo pa je vložil več kot 200 milijonov evrov. Ipko je lani samo v prvih devetih mesecih ustvaril za skoraj osem milijonov evrov izgube.
Albrightova - na Češkem se je rodila kot Marie Jana Korbelova, v židovski družini češkega diplomata, ki je med drugim služboval v Beogradu - je ameriško zunanjo politiko vodila med letoma 1997 in 2001, bila pa je eden glavnih protagonistov napada zveze Nato na nekdanjo ZR Jugoslavijo. Albrightovo imajo v Srbiji, pa tudi drugje po svetu, kot eno glavnih "režiserk" neodvisnosti Kosova, v Srbiji pa so že pred leti namigovali, da naj bi zaradi svoje podpore Albancem imela tudi finančno korist.
Haaški obtoženec Radovan Karadžić je pred meseci na sojenju v Haagu dejal, da sta mu Albrightova in zdaj že pokojni nekdanji ameriški odposlanec za Balkan Richard Hoolbroke ponujala možnost, da se izogne sojenju, in sicer da "pobegne v Srbijo, Rusijo ali Grčijo".
