Po novem bodo morali dolžniki v pobot prijaviti obveznost, s katero so prišli v zamudo, v prvi krog pobota, ki sledi mesecu nastanka zamude in ne več v pobot, ki sledi dnevu nastanka zamude. S tem naj bi se po navedbah predlagatelja uskladilo vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov ter tako razbremenilo dolžnike in računovodske servise.
Minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, se določa pri 250 evrih, s tem pa naj bi se zmanjšalo administrativno breme upnikov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost, poleg tega pa vpis majhnih zneskov ne prispeva znatno k plačilni disciplini.
Predlog novele predvideva še, da se zakon ne uporablja v poslovnih razmerjih z mednarodnim elementom in se tako uporablja le, če sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni oziroma sodni register v Sloveniji.
Poleg tega predlagatelj predlaga še oprostitev dolžnosti vpisa v obvezni pobot za obveznosti med osebami, ki v skladu z zakonom o gospodarskih družbah veljajo za povezane osebe, so bile s cesijo prenesene na finančno institucijo ali pa se bodo pokrile z vnaprej dogovorjeno kompenzacijo. Te obveznosti naj namreč ne bi ogrožale plačilne discipline.
Za razliko od veljavnega zakona, ki začetek teka roka za plačilo veže na trenutek dostave blaga ali izvedbe storitve, predlog novele predvideva začetek teka roka s trenutkom prejema računa. S to spremembo naj bi se rešilo tiste primere v praksi, ko upnik ni izdal ali ni želel izdati računa, s katerim bi lahko dolžnik knjižil neko transakcijo.
Po novem naj bi se solidarni dolžniki medsebojno dogovorili, kdo bo prijavil obveznost v pobot, v nasprotnem primeru pa bodo vsi kršili zakon. V primeru, da gre za solidarne upnike, pa lahko dolžnik obveznost prijavi v razmerju do tistega upnika, ki ga izbere.
Ker veljavni zakon ni natančno opredeljeval nadzornega oziroma inšpekcijskega organa oziroma nadzor izvajajo vsi inšpektorati in drugi organi v skladu s svojimi pristojnostmi, predlog novele kot pristojna nadzorna organa določa davčno upravo in tržni inšpektorat.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in izvajanje obveznega pobota sta že od vsega začetka tarča ostrih kritik gospodarstva, čeprav ju je DZ sprejel na podlagi zahtev oprtnikov in podjetnikov.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), GZS-Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) so vlado tako maja pozvale k spremembi urnika naslednjih večstranskih obveznih pobotov.
Minimalni znesek so želele postaviti v višini 420 evrov, za presečni datum pa so predlagale prvi dan v tekočem mesecu, ko se izvaja obvezni večstranski pobot.
Predlagale so še, da naj se konkretno določi inšpekcijski organ za nadzor nad izvajanjem zakona, zavzele pa so se še za jasno določitev izvzema prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki izhajajo iz naslova postopkov prisilne poravnave in obstajajo med povezanimi osebami.
Zbornice so ob nestrinjanju OZS predlagale še črtanje maksimalnega roka 120 dni kot zakonsko dovoljenega poštenega plačilnega roka. Zakon bi spremenile tako, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne bi smel biti daljši od 60 dni, razen v primerih, ko se gospodarska subjekta v pogodbi dogovorita drugače, pod pogojem, da to ni očitno nepravično do upnika. Temu na ministrstvu v predlogu zakonske novele niso sledili.
