Kot je na današnji konferenci v Ljubljani dejal v. d. vodje predstavništva evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec, imajo migracijska vprašanja v zadnjih letih v EU vse večji politični vpliv. Tu pa ne gre le za nacionalne probleme, EU potrebuje bolj močno skupno politiko na področju migracij in azila, poudarja Beloglavec.
Zakonita migracija je po njegovih besedah lahko prednost za Evropo, saj lahko tako postane bolj konkurenčna - priseljenci namreč lahko ustvarijo gospodarsko dinamiko in prinašajo nove ideje. Po besedah Beloglavca je treba zato odstraniti ovire za dostop migrantov do zaposlovanja.
Prav tako pa je treba imeti po njegovem mnenju orodja za preprečitev nelegalnega prehoda meja, pojavljajo se tudi predlogi za začasne uvedbe nadzora na mejah držav EU. Vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito bivajo v državi, doslej ni ocenjeno kot preveč uspešno, med ovirami so diskriminacija, nepriznavanje izobrazbe, pomanjkanje znanja jezikov in izključevanje migrantov v revnejše soseske, pojasnjuje Beloglavec. Po njegovih besedah je treba zato na ravni EU vztrajno ukrepati.
Kot pravi direktor British Council Slovenija James Hampson, je Slovenija območje, ki je privlačno za priseljence, še posebej po vstopu v EU. V začetku leta je pri nas po njegovih besedah živelo več kot 82.000 tujcev.
Tako kot v evropskem povprečju je v tretji mednarodni raziskavi o politikah vključevanja migrantov (MIPEX), ki jo je skupaj z drugimi organizacijami pripravil British Council, tudi v Sloveniji najslabše ocenjeno področje izobraževanja, je dejal direktor Migration Policy Group Jan Niessen. To področje zajema vprašanja dostopa do izobrazbe in obravnave priseljencev v šolah.
Slovenskim izkušnjam in smernicam za vključevanje otrok v vrtce in šole bodo več pozornosti namenili tudi v nadaljevanju konference.
Kot pravi Niessen, je edino področje, ki je pri nas ocenjeno višje od evropskega povprečja, področje stalnega prebivališča priseljencev, dobro pa je ocenjeno še področje povezovanja priseljencev z družinami.
Sicer so v raziskavi ocenjevali sedem področij, med njimi tudi mobilnost priseljencev na trgu dela, njihovo politično udejstvovanje, dostop do državljanstva in uveljavljenost protidiskriminatorne politike. Na prva mesta so se uvrstile Švedska, Portugalska in Kanada, na rep lestvice pa Slovaška, Ciper in Latvija. Kot pojasnjuje Niessen, na vključevanje priseljencev v posameznih državah močno vpliva tudi evropska zakonodaja - boljša in bolj obsežna kot je, boljši so rezultati na teh področjih v posameznih državah.
