|
|
|
Domov > Za vas komentiramo |
|
Seznam člankov| Izbrani prikaz: | Prof. dr. Miro Cerar |
 | Boj proti gospodarskemu kriminalu - Prof. dr. Miro Cerar - cilj: Slovenija V naši mali deželi si vedno znova izmišljamo nove oblike boja proti hujšemu gospodarskemu kriminalu, organiziranemu kriminalu, korupciji ipd. V boju proti tem in podobnim oblikam kriminala bodo v prihodnje igrali posebne vloge Nacionalni preiskovalni urad, že dlje časa delujoča posebna skupina tožilcev ter novi specializirani oddelek sodnikov. |  | Civilna družba - Prof. dr. Miro Cerar - cilj: Slovenija Ena temeljnih značilnosti modernega prava je priznavanje in varovanje sfere civilne družbe. Totalitarne, religiozne in tradicionalne vrste prava civilne družbe kot takšne ne priznavajo, ali pa je vsaj ne obravnavajo kot posebne, relativno samostojne celote. |  | Razmejitev prava, politike in patriotizma pri pogajanjih s Hrvaško - Prof. dr. Miro Cerar - cilj: Slovenija Naslovno temo obravnavam tokrat na izrecno prošnjo uredništva spletne strani Ius Software. Ker sem se glede (ne)primernosti arbitražnega sporazuma o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško že večkrat javno izrekel, večinoma ne bom ponavljal svojih stališč, pač pa strnjeno izpostavil nekaj dodatnih misli. Naslovna tema k temu zelo izvirno spodbuja. |  | Kruha in iger - Prof. dr. Miro Cerar Znani starorimski izraz Panem et circenses pomeni dobesedno »kruha in iger«. Gre za spoznanje, da je ljudske množice najlažje (po)miriti tako, da se jim ponudi jedačo, pijačo in zabavo. Na ta način je do danes že nešteto vladarjev pozornost podložnikov ali državljanov preusmerilo s perečih družbenih problemov na različne oblike zabave ter tako preprečilo proteste ali upore zoper (krivično, neuspešno) oblast. |  | (Ne)spoštovanje sodnika - Prof. dr. Miro Cerar - cilj: Slovenija V večini kultur zasledimo misli o tem, kako je za rešitev pravnega spora najprimerneje sojenje in sodbo zaupati nekakšnemu idealnemu, razsvetljenemu sodniku, modrecu. Denimo takšnemu, kakršen je bil po svetopisemskem izročilu izraelski kralj Salomon. Če imamo takšnega sodnika, potem ne potrebujemo zakona. Zadostujeta sodnikova modrost in pravičnost. |  | Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (2. del) - Prof. dr. Miro Cerar V zadnji kolumni sem kritično obravnaval pristop naše oblasti k reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Glede na to, da v tem pogledu zdaj našo vladno ladjo nosi močan in nevaren veter, ki se mu glavni krmar in njegovi najožji pomočniki že skorajda ne morejo več upirati, se mi zdi primerno tudi tokrat nekaj misli nameniti tej problematiki. |  | Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (1. del) - Prof. dr. Miro Cerar Dolgo časa (več let) sem odlašal s tem, da bi se javno oglasil glede te problematike. Molčal sem, ker nisem strokovnjak za mednarodno pravo ali mednarodne odnose. Zdaj mi je žal, da sem bil tako zadržan. Niti zadevna stroka niti politika namreč tu še zdaleč nista opravili svojega dela. In če kdo danes razmišlja podobno kot jaz, in denimo dr. France Bučar, mu predlagam, da se tudi sam opogumi in javno oglasi. Prepričan sem namreč, da zdaj o tem nujno potrebujemo intenzivno javno razpravo. |  | Kdaj se država »splača« - Prof. dr. Miro Cerar Ta teden sem se v Črni gori ob mednarodnem srečanju predstavnikov sodnih svetov iz balkanskih in nekaterih drugih držav pogovarjal o problemih s korupcijo v majhnih državah. Pri tem se je zastavilo tudi vprašanje, kdaj se država »splača«. Čeprav je morebiti tako zastavljeno vprašanje na prvi pogled preprosto, pa je v resnici precejšen izziv za našo sposobnost večrazsežnostnega razmisleka. |  | Policisti in državljani - Prof. dr. Miro Cerar Že več let z razočaranjem ugotavljam, da smo v Sloveniji močno razvrednotili vlogo in ugled policije. Pravzaprav se je ta negativen proces začel kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko so se vodilni posamezniki v vladi, na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji pričeli pretirano ukvarjati z bojem za oblast ter tako pretežno zanemarili ali celo izdali svoje temeljno poslanstvo. |  | (Ne)dostopnost znanja - Prof. dr. Miro Cerar Zdi se, kot da znanje še nikoli v zgodovini ni bilo tako dostopno ljudem kot danes. Izjema so revna svetovna okolja in tista, ki jih obvladujejo totalitarni in podobni režimi. V relativno velikem delu sveta so danes ljudem na voljo različni učitelji, izobraževalne ustanove, literatura vseh vrst, internet, javni mediji (televizija itd.) ter komunikacijska sredstva (telefon itd.). |
|
|